Vincencijeva zveza dobrote je mednarodna katoliška laiška organizacija, ki jo je v Parizu leta 1833 ustanovil Frideric Ozanam. Želel je odgovoriti na stisko ljudi tedanjega časa in ostrim nasprotnikom krščanstva pokazati, da naša vera ni mrtva, ampak da živi tudi v dobrodelnosti in javnem življenju.

V Sloveniji se je delovanje organizacije začelo leta 1876 pod imenom Vincencijeva družba, skupine pa so imenovali Vincencijeve konference. Dolgo časa je bila edina zastopnica organiziranega karitativnega dela laikov v Sloveniji.

Tudi v tistem času je bila učinkovita pri lajšanju najrazličnejših stisk. Skrbela je za sirote, materialno in duhovno najbolj obrobne osebe ter se odzivala na konkretne potrebe tistega časa. Med drugim je bila najpomembnejša organizacija pri razdeljevanju pomoči v času ljubljanskega potresa. Po nasilni razpustitvi je prenehala delovati kmalu po koncu druge svetovne vojne.

Leta 1994 je ponovno zaživela. Danes deluje kot Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Od leta 2006 ima status humanitarne organizacije. Tudi danes je namen organizacije isti kot v njenih začetkih: odgovoriti na stisko in prebuditi neizkoriščeno moč za delovanje in pričevanje.

V letu 2023 se je Vincencijeva zveza razširila in tako dobila še dodatno vejo, ki se imenuje Zavod Vincencijeve zveze dobrote za vzgojo, znanje in družino. Ustanovljen je z namenom opravljanja vzgoje, izobraževanja, kulturnih, humanitarnih, prostovoljskih, verskih ter drugih dejavnosti, ki so s tem povezane. V prvi vrsti pa je nastal zaradi želje po ustanovitvi vrtca za varstvo predšolskih otrok. Tako je nastal Vincencijev vrtec in je del enote zavoda.

Zgodovina
Začetki Vincencijeve zveze dobrote
Vincencijeva zveza dobrote je bila ustanovljena leta 1833 na pobudo blaženega Friderika Ozanama, ki je želel spodbuditi laike k dobrodelnosti. Na začetku je zbiral mladino, predvsem študente, in jih poskušal potegniti v služenje revnim. Njihovo delo temeljilo na krščanski ljubezni. Zaradi preprostega dela in predanosti svojih članov se je Vincencijeva zveza dobrote hitro razširila. V prvih letih po njeni ustanovitvi so se v Parizu in po vsej Franciji prvič oblikovale konference. Leta 1983, ob 150. obletnici delovanja, je delovala že v 107 državah po vsem svetu.

Začetki v Sloveniji
Predhodnica Vincencijeve zveze dobrote je bila Vincencijeva družba. V Sloveniji sta 24. aprila 1876 prvo konferenco ustanovila Janez Gogala, kanonik in gimnazijski profesor in profesor Josip Kronberger s pomočjo sestre usmiljenke Leopoldine Hoppe. Leta 1912 so bile Vincencijeve konference dejavne v vseh ljubljanskih župnijah. To je bil čas prebujanja zavesti laikov, ki so lahko namesto duhovnikov prevzemali vodilna mesta. Tako je bil leta 1918 za predsednika družbe izvoljen šolski nadzornik Fran Lavitžar. Leta 1936 je družba imela 31 delavnih konferenc, v katerih se je zbiralo 264 delavnih članov. Njihovo delo je podpiralo 2056 dobrotnikov. V času potresa v Ljubljani 1895 so konference veliko pomagale pri odpravi posledic.

Delo Vincencijeve družbe
Vincencijeva družba je bila dejavna na različnih področjih: revnim in ostarelim so plačevali stanarino, dijakom šolanje, bolnikom so omogočili zdravljenje v bolnišnici ter so zanje skrbeli po zdravljenju. Njeni člani so posebno pozornost namenili revni delavski mladini v mestih. Družba je ustanavljala zavetišča in sirotišnice. Krili so stroške počitnic za revne ljubljanske otroke in na podeželju organizirali izobraževalne tečaje za bolniške strežnice. Člani družbe so bili duhovnikom v pomoč pri pripravi otrok in odraslih na zakramente. Vrsto let je bila edini predstavnik karitativnega dela v Sloveniji. Družba je poskrbela tudi za lastno duhovno življenje z molitvijo, duhovnimi razmišljanji in duhovnimi vajami.