V tednu od 27. do 30. oktobra je bil naš Vincencijev vrtec odet v praznično razpoloženje. Pripravljali smo se na dva pomembna praznika – dan reformacije in dan vseh svetih.

Otroci imajo pri nas zelo radi knjige. Pogosto se skupaj usedemo na naš kavč in se podamo v svet zgodb, ki so kot prave skrinjice z zakladom – v vsaki najdemo nekaj, kar nas nagovori, nas kaj novega nauči ali pa nas popelje v pravljične dogodivščine. Tokrat nas je razveselila knjiga o Primožu Trubarju, ki je bil tako predan svojemu poslanstvu, da je za tisk prvih dveh slovenskih knjig celo prodal domači mlin. Njegova vztrajnost in ljubezen do slovenskega jezika sta nas navdihnili ter otrokom približali pomen pisane besede.

Drugi del tedna pa je bil posvečen prazniku vseh svetih. Z otroki smo se spomnili vseh domačih, ki so že v nebesih, pa tudi tistih, ki so nekoč živeli in delali na Mirenskem Gradu ter so tukaj tudi pokopani. Zavihali smo rokave in skupaj očistili pokopališče vseh listov in plevela. Na vsak grob smo poleg sveče položili še rožo – droben znak hvaležnosti in spoštovanja.

Naslednji dan smo za naše rajne izdelali poseben plakat z angelčki in nanj zapisali:
»Dragi naši, ki ste v nebesih, radi vas imamo!«
Plakat smo skupaj s svečko odnesli v cerkev Žalostne Matere Božje ter ga položili pred oltar. Tam smo prižgali svečko, zmolili in zapeli za vse, ki jih ni več med nami.

Teden je tako minil v znamenju hvaležnosti in spomina. Čeprav nas je misel na naše rajne za trenutek tudi užalostila, smo v srcih začutili, da tisti, ki jih pogrešamo, ostajajo z nami – v naših mislih, spominih in v ljubezni, ki nikoli ne ugasne.